Veliko je danes motivacijskih govorcev, nekateri so govorci na ravni pozitivnega mišljenja, drugi na ravni odnosov, potem finančni govorci in še in še je teh različnih tem. In če si že govorec je včasih potrebno da imaš tudi nek svoj »odrček«, tako se jaz spominjam tega, da so imeli govorci svoj pleksi govorniški pult in tam na tem pultu imeli svoje zapiske, da niso česa spustili, gor je še bil narejen takšen mikrofonček in tega se jaz spominjam, ko sem bila nazadnje na neki teh predstavitvi. Poslušati sem šla nekaj o pozitivnem mišljenju, življenju in tako, ampak tega je res že dolgo nazaj.
Vidim pa, ko gledam kaj po spletu, da danes ni več to tako »in«, razen morda na kakšnih teh političnih prireditvah, ko jih vidiš na televiziji, drugi se mi zdi, da bolj hodijo sem ter tja, morda se pa motim, saj pravim, ne sledim več ravno temu najbolj. Pa zdaj je še bila oz. še je ta korona vmes in saj se ti nikamor ne da več prav iti, da bi šel sploh kaj poslušati.
Upajmo, da bo tega virusa čimprej konec in da se bo življenje vzpostavilo nazaj na tiste prave tirnice in bo življenje ponovno takšno kot je bilo, da bomo lahko spet hodili naokoli ko nam bo in se bomo tudi lahko bolj izobraževali, družili. Saj ne rečem, marsikaj delajo ti govorci preko spleta, da lahko gledaš online, ampak meni osebno ni to to, bolj je nek občutek, ko greš nekam in si tudi med ljudmi se malce socializiraš.
Doma pa se počutiš kot da si zaprt v kletki in je brezveze, da sploh poslušaš neke motivacijske stvari, če tako nikamor ne moreš. Tako da ja, upajmo da se ta scena čimrpej konča, potem pa bomo lahko ponovno hodili kam se nam bo zahotelo.
